Druga dopolnjena izdaja Tržiškega slovarja - Zveza kulturnih organizacij Tržič
1745
post-template-default,single,single-post,postid-1745,single-format-standard,bridge-core-3.1.8,qode-news-3.0.6,qode-quick-links-2.1,qode-page-transition-enabled,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,side_area_uncovered_from_content,footer_responsive_adv,qode-child-theme-ver-,qode-theme-ver-30.5,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-7.6,vc_responsive

Druga dopolnjena izdaja Tržiškega slovarja

Zveza kulturnih organizacij Tržič je na domoznanskem večeru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja 11. novembra 2025 predstavila drugo dopolnjeno izdajo Tržiškega slovarja – Slovarčka starih tržiških pogovornih besed, v kateri je zbranih prek 2700 gesel (v tej izdaji je dodanih približno 450 novih gesel in dopolnjenih kar nekaj že obstoječih gesel). Gre za besede, ki so se oziroma se še vedno uporabljajo v Tržiču in okolici. Ne gre le za tržiške narečne besede
(npr. firbəc vokən, matuza), večji del predstavljajo besede, ki se v enaki ali primerljivi podobi uporabljajo tudi zunaj tržiškega govornega področja.


Slovar so predstavili urednica Tereza Gosar, eden od pobudnikov projekta Boris Kuburič ter predsednik ZKO David Ahačič, z interpretacijo pripovedke o nastanku Tržiča v narečju je nastopil Janez Kikel, član Mladinskega gledališča Tržič, s pesmijo pa mladi pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke. Slovar je oblikovala Andrejka Belhar Polanc. Veliko pripravljalnega dela je tudi za to izdajo opravila Jožica Koder, tudi v zadnjih dneh pred svojo smrtjo 5. 11. 2024, zato je bil dogodek posvečen tudi spominu na odlično sodelavko in navdihujočo someščanko, ki je v uvodniku v slovar zapisala: »Besede. Imajo svojo obliko in pomen; se starajo, izginjajo in se porajajo nove. Da vseh ne bi pozabili, je tu slovarček tržiških besed, ki so bile veliko let, nekatere so še, del vsakdanje tržiške govorice. Domača govorica, tudi tržiška, kaže slikovitost, pestrost izražanja, domiselnost ljudi, ki so jo v času ustvarjali. Besede žlahtnijo, a tudi jezijo, pogovor med dvema, med tremi. Povsod, kjer smo ljudje.«

David Ahačič