09 Jan KURNIKOVA PRIZNANJA 2023
sobota, 2. 12. 2023, ob 19:00
TA VESELI DAN KULTURE
Naslovna slika: Kurnikovi nagrajenci Kristina Lindav, Pija Mejač, Milan Malovrh in dr. Metka Knific Zaletelj ter predsednik ZKO Tržič David Ahačič. (fotografije: Sergej Radosavac)
Kurnikovi nagrajenci in prejemniki posebnih priznanj s predsednikom ZKO in županom Občine Tržič.
Zveza kulturnih organizacij Tržič je na predvečer Ta veselega dneva kulture na slavnostni prireditvi v Kulturnem centru Tržič podelila letošnje Kurnikove plakete in posebna priznanja ob 50-letnici podeljevanja teh nagrad, ki nosijo ime najbolj prepoznavnega tržiškega ljudskega pesnika.
Odbor za nagrade je letos obravnaval 30 predlogov za različna priznanja; jubilejne značke so bile podeljene na društvenih prireditvah v novembru, na slavnostni podelitvi pa so bile podeljene štiri Kurnikove plakete. Srebrno Kurnikovo plaketo in listino za prejeto zlato priznanje na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je prejela Pija Mejač, članica KD Folklorna skupina Karavanke. Srebrni Kurnikovi plaketi sta prejela tudi Milan Malovrh, član Fotokluba Tržič, za razvijanje posebne tehnike fotografiranja in razstavo imaginacija giba, ter Kristina Lindav, članica KUD Podljubelj, za uvrstitev na državni festival kamišibaja.
Zlato Kurnikovo plaketo za izredne dosežke na področju folklornih dejavnosti ter poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila in za dolgoletno mentorsko delo pa je prejela dr. Metka Knific Zaletelj.
Na predlog vodje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tržič Borisa Kuburiča so podelili tudi posebna jubilejna Kurnikova priznanja posameznikom, ki so dlje časa pomembno sooblikovali tržiški kulturni prostor, a pogosto izven okvira posameznih društev ali v drugačnih organizacijski oblikah, zaradi česar so bili morda do neke mere spregledani pri podeljevanjih priznanj. Ta priznanja so prejeli: Vito Primožič, Milan Krsnik, Bojan Veselinovič, Marija Gradišar, Anton Kramarič, Mira Kramarič, Milena Hostnik, Lado Srečnik, Irma Lipovec, Ana Marija Hafner, Jožica Slapar in Mojca Sedminek.
Priložnostni kulturni program je bil posvečen uspehom in ustvarjalnim domislicam nagrajencev, oblikovali so ga Kristina Lindav, pevci in pevke ljudskih pesmi KD Folklorna skupina Karavanke, KUD Jerbas in Društvo plesalk v tretjem življenjskem obdobju. Slavnostni nagovor je pripravil predsednik ZKO David Ahačič, goste pa je pozdravil tudi župan Občine Tržič Peter Miklič.
ZLATO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA IZREDNE DOSEŽKE NA PODROČJU FOLKLORNIH DEJAVNOSTI TER POUSTVARJANJA SLOVENSKEGA LJUDSKEGA IZROČILA IN ZA DOLGOLETNO MENTORSKO DELO PREJME dr. METKA KNIFIC ZALETELJ.
dr. Metka Knific Zaletelj
Obrazložitev:
Dr. Metka Knific Zaletelj je s kulturnim udejstvovanjem v Tržiču trajno zaznamovala razvoj folklorne dejavnosti in ljubiteljske kulture nasploh. Leta 1996 se je pridružila Folklorni skupini Karavanke in v njeno stalno prakso vpeljala poustvarjanje večglasnega ljudskega petja, ki se je sprva kazalo v okviru koreografij, ki jih je pretežno v soavtorstvu pripravljala za mladinsko in odraslo folklorno skupino, kmalu pa tudi v okviru samostojne pevske skupine, ki jo je vodila v Tržiču. Do njenega prihoda v Tržič v Tržiču samostojno večglasno poustvarjanje ljudskih pesmi ni obstajalo – danes ga gojijo v treh skupinah (dveh pevskih skupinah, ki delujejo v okviru KD FS Karavanke, in v pevski skupini KD Jerbas), in za vse tri je mogoče zapisati, da so naslednice zgledov in idej, ki jih je v Tržiču vpeljala dr. Metka Knific Zaletelj. Večkratno (skoraj vsako leto) sodelovanje skupin, ki jih je vodila, na državnih strokovno spremljanih srečanjih dokazujejo njene izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, ki se kažejo tudi v scenarističnih in režiserskih pristopih posebnih in odmevnih projektov, ki jih je pripravljala vsako leto. Gre za koncerte, na katerih je bilo ljudsko petje skupaj z godčevstvom postavljeno v povsem nove okvire – praviloma so združevali arhaičnost slovenskega glasbenega izročila z mladostno svežino in njeno prefinjeno umetniško interpretacijo, ki je vsebino in pomen vedno postavljala pred obliko. Več projektov, ki jih je pripravila v Tržiču, je prek recenziranih radijskih oddaj odmevalo širom Slovenije, podobno velja za vse zgoščenke, ki so izšle pod njenim umetniškim vodstvom. Je avtorica ali soavtorica številnih koreografij, ki so nastale v folklorni skupini, ter scenaristka in režiserka celovečernih koncertov, ki so se vedno znova kazali njena iskanja novih umetniških izrazov. Njeno ljubiteljsko kulturno ustvarjanje na področju folklorne dejavnosti je temeljilo na strokovnih temeljih, pridobljenih v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija (na obeh ravneh se je ukvarjala s pridobivanjem znanj s področij poučevanja, nastopanja in poustvarjanja plesno-glasbenega izročila), predvsem pa je bilo pogojeno s predhodnimi in sočasnimi usposabljanji na seminarjih. Več let je kot predavateljica na izobraževanjih, ki so bila namenjena razvoju folklorne dejavnosti, znala sprejeti in razumeti pomen kontinuiranega dela in usmerjanja k skupnemu cilju. Načrtno in s pretanjenim občutkom do izročila in ljudi, ki jim ga prenaša, je razvijala repertoarno politiko. Vedno je znala izbirati vsebine (pesmi, plese, viže, drobce šeg in navad, prvine preteklih načinov življenja …), da je z njimi pri ljudeh različnih starosti vzbudila ljubezni do folklorne dejavnosti in vsega, kar ta vključuje. Deset let je bila tudi strokovna spremljevalka, ocenjevalka folklornih skupin v Sloveniji.
Danes v tržiški ljubiteljski kulturi poleg petja ljudskih pesmi in godčevstva po njeni zaslugi in z njenim vodstvom deluje skupina plesalk v tretjem življenjskem obdobju, ki se inovativno loteva poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila – vedno z željo, da se v njegovem okviru opozarja na vlogo dediščine, ki ima poseben pomen za Tržič. Tudi tu gre za področje, ki ga je začela razvijati v Tržiču in brez nje še danes ne bi obstajalo. Brez vsakega dvoma je mogoče zapisati, da je razvila številne nove vsebine in oblike dela – ne zgolj zato, ker jih je morala, saj podobne dotlej v Tržiču niso obstajale – ampak tudi zato, ker jo je k temu vodila njena temeljna filozofija ljubiteljskega kulturnega delovanja: ob spoznavanju in spoštovanju starega je nujno vztrajno iskanje novega.
Njeno več kot četrt stoletno kontinuirano vzgojno in mentorsko delo se kaže v številnih dosežkih na občinski, regijski, državni in mednarodni ravni, kjer v okviru folklorne dejavnosti skrbi za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine. Kot direktorica Ljudske univerze Tržič je uresničevala izobraževalno politiko, v katero je aktivno vključevala različna področja dediščine – tudi interpretiranje plesnega izročila, saj se je zavedala, da je s poustvarjanjem plesnega izročila mogoče razvijati človekovo osebnost in njegove družbene odnose.
Njeno delo ima izjemen pomen v okviru razvijanja tržiške folklorne dejavnosti, dopolnjuje pa jo njeno uspešno desetletno predsedovanje Zvezi kulturnih organizacij Tržič, v okviru katerega se je posebej prizadevala za enakovredno obravnavanje vseh članov društev in skupin, ki se v Tržiču ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, še prav posebej otrok, katerih delovanje je dojemala enakovredno odraslim. Ljubiteljski kulturi se je zapisala kot otrok, vztrajno strokovno rasla in postala zgled številnim, ki stopajo po poti poustvarjanja izročila in ljubiteljstva nasploh.
Za izredne ustvarjalne dosežke na področju folklornih dejavnosti ter poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila in za dolgoletno mentorsko delo dr. Metki Knific Zaletelj na predlog Društva plesalk v tretjem življenjskem obdobju podeljujemo zlato Kurnikovo plaketo.
SREBRNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA PREJETO ZLATO PRIZNANJE NA DRŽAVNEM SREČANJU PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ PREJME PIJA MEJAČ.
Pija Mejač
Obrazložitev:
Pija Mejač je že 20 let prizadevna članica KD Folklorna skupina Karavanke, kjer je danes voditeljica oz. sovoditeljica kar trem plesnim in pevskim skupinam, s katerimi redno dosega izjemne uspehe na regijskem in državnem nivoju. Za skupino Pevcev ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke je v minuli sezoni izbrala balado o siroti Jerici ter jo premišljeno postavila na oder. V pesmi se prepletajo kontrasti v tempu in jakosti petja, v določenih delih je izpostavila Jerico, njeno individualno vlogo in trpljenje, spet v drugih preostale pevce, ki z njo sočustvujejo, nasprotujejo hudi mačehi in Jerico »pospremijo« na njeno zadnjo pot. Dinamika izvajanja, ki jo je pripravila, rahločutnemu gledalcu omogoči, da se vživi v zgodbo in postane del nje. Skupina se je pod vodstvom Pije Mejač uvrstila na državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Napev – odsev novembra 2022 v Artičah in tam prejela zlato priznanje. V razširjeni obliki pa je omenjena balada postala tudi del koreografije Sirota Jerica, ki jo izvaja Mladinska folklorna skupina Karavanke pod vodstvom Pije Mejač in Saše Meglič ter je bila lansko leto uvrščena v program finala državnega srečanja odraslih folklornih skupin v Žalcu.
Pija Mejač prejme za izredne ustvarjalne dosežke na področju folklornih dejavnosti v sezoni 2022/2023 na predlog izvršnega odbora KD Folklorna skupina Karavanke srebrno Kurnikovo plaketo.
SREBNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA RAZVIJANJE POSEBNE TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA IN RAZSTAVO IMAGINACIJA GIBA PREJME MILAN MALOVRH.
Milan Malovrh
Obrazložitev:
V galeriji Paviljon NOB je Milan Malovrh marca 2023 pripravil razstavo fotografij z naslovom Imaginacija giba. Šlo je za serijo njegovih izjemnih fotografij s podobami razigranih lipicancev. Lipicanci so tema, po kateri Milana Malovrha poznajo doma in v tujini, seveda pa v objektiv lovi številne druge motive, in sicer s tehniko, ki svojstveno podobo dobiva prav v njegovih umetniških delih. S fotografijo se sicer ukvarja že 60 let, kar se kaže v njegovem obsežnem znanju, pa tudi v sposobnosti iskanja novih izraznih možnosti. Del omenjene razstave so bile tudi fotografije, ki jih je posnel na izviren način hkratnega fotografiranja z dvema aparatoma. Nagrajenca navdušujejo dinamika, hitrost, gibanje, zato jih na slikovite načine uspe ustvariti tudi tam, kjer ga motiv morda ne omogoča. Vsak tak posnetek je namreč nepredvidljiv in neponovljiv, končno podobo pa avtor doseže s svojstvenim spajanjem posnetkov iz obeh aparatov.
Milan Malovrh je doslej pripravil 24 samostojnih razstav, sodeloval je na 236 skupinskih razstavah in prejel 103 nagrade ter pohvale. Leta 2022 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila naziv mojster fotografije.
Za izredne ustvarjalne dosežke na področju fotografije na predlog Tržiškega muzeja Milanu Malovrhu podeljujemo srebrno Kurnikovo plaketo.
SREBRNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA uvrstitev na državni festival kamišibaja PREJME KRISTINA LINDAV.
Kristina Lindav
Obrazložitev:
Kristina Lindav je članica dveh društev (KD tržiških likovnikov in KUD Podljubelj), sodeluje pa tudi z drugimi tržiškimi ustvarjalci, kar kaže na širok razpon njenih zanimanj in talentov: od glasbenega do likovnega in gledališkega. Zadnja leta je še posebej angažirana pri popularizaciji kamišibaja in snovanju lastnih zgodb, ki jih pripoveduje ob izvirnih ilustracijah. Dvakrat se je že udeležila največjega evropskega kamišibajkarska festivala Beli delfin v Piranu. Letos je na tem festivalu osvojila drugo nagrado strokovne komisije. V letih 2022 in 2023 se je uvrstila tudi na državni srečanji kamišibaja ter prejela zlato priznanje ter nagradi za najboljše avtorsko in debitantsko delo.
Za izredne ustvarjalne dosežke na področju kamišibaja Kristini Lindav na predlog KUD Ampus podeljujemo srebrno Kurnikovo plaketo.
Oglejte si še več fotografij s prireditve:
