19 Maj Kurnikove nagrade za leto 2024

Za odličnost v ljubiteljski kulturi

Za ljubiteljske kulturne ustvarjalce v Tržiču je bil letošnji Prešernov dan dvojno prazničen, saj je Zveza kulturnih organizacij Tržič na večer praznika (7. 2. 2025) v Kulturnem centru Tržič pripravila slavnostno prireditev s podelitvijo Kurnikovih nagrad za minulo sezono. Zveza je na vsakoletni poziv prejela 32 predlogov za različna priznanja; največ za jubilejne značke (26), ki so bile ustvarjalcem podeljene na društvenih prireditvah ob koncu lanskega leta. Na kulturni praznik pa je bilo podeljenih še pet plaket oz. priznanj za dolgoletno delo ter posebne dosežke v tržiškem ljubiteljstvu. Bronasti plaketi za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti sta prejela Peter Guček in Viktor Klofutar, prav tako bronasto plaketo pa je za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo na različnih področjih ljubiteljske kulture v Jelendolu prejela Vesna Štefe. Srebrno Kurnikovo plaketo je za prejem naziva »kandidat za mojstra fotografije«, ki ga podeljuje Fotografska zveza Slovenije, prejel Peter Balantič. Najvišje priznanje Zveze, zlato Kurnikovo plaketo pa je za dolgoletno strokovno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture v Tržiču ter številne izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti prejel Boris Kuburič.

Peter Guček – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti

Peter Guček se je po upokojitvi leta 2006 iz radovednosti pridružil rezbarskemu krožku v Trzinu in kmalu spoznal, da ima resničen talent za ukvarjanje z lesom, saj so z natančnim in vztrajnim delom nastajali vedno boljši izdelki v reliefni tehniki. V njegovi zbirki prevladujejo globoki reliefi, nekaj je kipov; največ uporablja les lipe, hruške in oreha, v zadnjem času tudi stare štore in korenine. Njegova ljubezen do narave, ki izvira že v otroštvu, se kaže tudi v motivih, saj pogosto upodablja živali in druge prizore iz naravnega okolja. Do vsakega prizora, ki mu ga omogoči neomejen in iskren stik z naravo, pristopa z ljubeznijo in zelo premišljeno, zato je vsaka upodobitev drugačna in vsak motiv samo njegov. Svoja dela je predstavljal na doslej 27 samostojnih razstavah ne le v Tržiču, temveč tudi Železnikih, na Voglu, na avstrijskem Koroškem … Svojega rezbarskega dela se Peter Guček loteva z resnostjo in odgovornostjo, saj se zaveda, da so njegova dela pomembna za razvoj in ohranitev obrti rezbarstva na naših tleh.

Viktor Klofutar – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti

Čeprav je Viktor Klofutar tudi glasbenik in ustanovni član prvega triškega rock ansambla The Divers, se je na tržiški kulturni sceni v več kot pol stoletja uveljavil kot izredno plodovit in raznolik likovni samouk. Na pregledni razstavi v Galeriji Atrij lansko pomlad je bil prikazan izbor del, ki so nastala med letoma 1970 in 2023, in je bila priložnost za odkrivanje bogastva in raznolikosti njegovega umetniškega izraza ter za globlje razumevanje njegovega ljubečega odnosa do domačega Tržiča. Začel je s slikanjem v oljni tehniki, nadaljeval s pastelom, linorezom in lesorezom, kipari v lesu. Bronasto Kurnikovo plaketo je »Za kvaliteten premik v svoji likovni ustvarjalnosti in spodbudo v likovnem iskanju« je že leta 1990 prejel Bronasto Kurnikovo plaketo. Pretanjene besede likovnega kritika prof. Janeza Štera pa držijo še danes: »Zdi se, da Viktor Klofutar nima korenin v lastni radoznalosti in preverjanju v različnih tehnikah; bolj je videti, da se sooča sam s seboj in s svojo radoživostjo. Gibanje je življenje in prav to slednje daje draž fenomenu življenja samega. In dokler bo Viktor Klofutar zvest svoji intuiciji, svojemu prepotrebnemu (umetniškemu!) libidu, bo odprt na vse strani in ostal prisoten kot izjemno živahna ustvarjalna osebnost v svojem okolju.«

Vesna Štefe – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo na različnih področjih ljubiteljske kulture v Jelendolu

Ljubiteljska igralka, pevka, tekstopiska, moderatorka, organizatorka kulturno-družabnega življenja v Jelendolu, pred časom tudi predsednica tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Jelendol – Dolina, Vesna Štefe, v Jelendolu živi in ustvarja od sredine 70. let prejšnjega stoletja. Kot igralka je na domačen odru pod taktirko režiserja Iva Kokalja odigrala osrednje vloge v predstavah Tri sestre, Vdova Rošlinka, Vozel in Snubač. Z učiteljico Metko Kavčič je pripravila številne proslave in nastope, med njimi odmeven program z naslovom Oj, lepo je res na deželi. Jelendolski oder je oživljala tudi z gosti, npr. s srečanji gorenjskih citrarjev ali ljudskih pevcev in godcev, z znanimi gosti, npr. Poldetom Bibičem, in drugimi kulturno-družabnimi dogodki. V Tržiču je kot zanesljiva moderatorka vodila mnoge prireditve, ki še živijo v tržiškem kulturnem spominu: Lillehamer po Lillehamerju, Malokdaj se srečava, Gor pa dol po pvac, če omenimo le nekatere. Vesna Štefe piše tudi pesmi, mnoge sama uglasbi in jih – še posebej rada v duetu z vnukinjo Julijo – tudi izvaja ob kitari.

Peter Balantič – Srebrna Kurnikova plaketa za prejem naziva “kandidat za mojstra fotografije”, ki ga podeljuje Fotografska zveza Slovenije

Peter Balantič se je leta 2014 pridružil Fotoklubu Tržič, potem ko je kot rojstnodnevno darilo prejel fotoaparat in ga je zanimalo, kako so s svetlobo risali v Tržiču nekoč in kako rišejo danes. Opazovanje sveta skozi različne objektive ga je namreč vse bolj navduševalo za raznolike poti v svet digitalne fotografije. Vztrajna fotografska pot Petra Balantiča je tudi mednarodno opazna; svoja dela je predložil strokovnim žirijam v 151 državah sveta, na osmih salonih je bil prepoznan kot najboljši avtor, bil je prvi Tržičan, ki je leta 2020 pridobil mednarodni častni naziv AFIAP (Artiste Mednarodne zveze za fotografsko umetnost), sledili so še štirje mednarodni nazivi. Številni odmevi in nagrade, več kot 820 priznanj, diplom in medalj z domačih in tujih razstav je botrovalo odločitvi Fotografske zveze Slovenije, da ga razglasi za najuspešnejšega fotografa leta 2020. Leta 2023 je sodeloval na 27 mednarodnih salonih in prejel 56 nagrad, umetniški svet Fotografske zveze Slovenije pa mu je podelil naziv »kandidat za mojstra fotografije«. Domačemu občinstvu se je predstavil na samostojni razstavi o vodomcu v Galeriji Atrij, ob vseh odmevnih uspehih pa si rad vzame čas za fotografske delavnice, na katerih kot mentor širi znanje med člani domačega Foto kluba.

Boris Kuburič – Zlata Kurnikova plaketa za dolgoletno strokovno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture v Tržiču ter številne izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti

Profesionalni kulturni delavec in ljubiteljski igralec, režiser, lutkar, humorist, recitator in moderator Boris Kuburič je v zadnjih 50 letih vodil več ustvarjalnih skupin, spodbujal napredek kulturne produkcije in odločilno zaznamoval kulturno krajino na širšem področju Tržiča.

V dijaških in študentskih letih, ki jih je preživel v Ljubljani, je ustanovil razredno humoristično skupino, pripravljal zabavne prireditve in nastopal kot moderator, igralec in recitator. Svoje navdušenje pa je prinesel tudi v domači Tržič. Leta 1975 je na Ravnah (na Fabrk) ustanovil recitatorsko skupino, ki se je priključila novoustanovljenemu tržiškemu Mladinskemu gledališču, ki ga je takrat vodil ustanovitelj in prvi predsednik Jaka Kepic. Po smrti Dolfeta Anderleta je bil Boris edina gonilna sila gledališke dejavnosti v mestnem središču, pa čeprav še brez formalnega gledališkega znanja, in se desetletja zavzemal za primerno ureditev osrednjega kulturnega centra. Še danes je Boris Kuburič spiritus agens Mladinskega gledališča, še zlasti humoristične skupine Smeh, ki v okviru društva deluje od leta 1984: je avtor besedil in priredb, igralec, humorist, recitator, moderator, lutkovni animator, režiser, …

Med številnimi projekti, ki so plod njegovih idej in dela, omenimo le nekatere. Sodeloval je z lokalno radijsko postajo (Radio Tržič), kjer je med letoma 1974 in 2007 med drugim pripravil okrog 340 humoristični oddaj z naslovom »Požgečkaj me, da se bom smejal«. Bil je v uredniškem odboru Tržičana, ko je ta začel izhajati, in v uredniških odborih številnih pomembnih, zlasti kulturnih in domoznanskih publikacij. Na seznamu njegovih več ducatov zahtevnejših prireditev naštejemo med drugim tudi 19 celovečernih gledaliških predstav in 18 lutkovnih, ki jih je režiral (in v nekaterih tudi igral), nastope humoristične skupine pa je skoraj nemogoče prešteti. Površna ocena je, da je Boris Kuburič v več kot 50 letih delovanja več kot 2.000-krat stal na odru (ali za njim v organizacijski vlogi) v domačem Tržiču in na gostovanjih doma ter v tujini, prinašal smeh in dobro voljo.

Leta 1981 se je zaposlil kot strokovni delavec na tržiški Občinski kulturni skupnosti, v začetku 90. let pa najprej na Zvezi kulturnih organizacij Tržič in nato po ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (1996) kot vodja njegove območne izpostave v Tržiču, ki jo je vodil do upokojitve. Od leta 1981 neprekinjeno opravlja tajniško administrativna in organizacijsko strokovna dela tudi za Zvezo kulturnih organizacij Tržič. V obeh vlogah je z modrostjo, srčnostjo in strastjo spodbujal ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost pri različnih starostnih skupinah, zagotavljal strokovno podporo ustvarjalcem in kulturnim društvom ter jih zastopal, načrtoval in (so)oblikoval številne kakovostne kulturne prireditve ter vzpostavil bogat arhivski korpus.

Boris Kuburič je postavljal standarde kakovosti kulturne produkcije ter bil pr(a)vi promotor kulture, umetnosti, ustvarjalnosti in domišljije.

 

Na prireditvi je bil premierno prikazan dokumentarni film Pol stoletja Kurnikovih nagrad v režiji Suzan Kokalj in produkciji Studia Boutique, nastopili pa so člani kvinteta Lomski fantje, učenci POŠ Lom pod Storžičem ter moderator Janez Kikel.

Prešerno na Prešernovo

Ljubiteljski kulturniki so na praznično dopoldne pripravili že tradicionalen pesniški sprehod po ulicah Tržiča, ki je letos nosil naslov Prešerno na Prešernovo – sprehod med verzi, korak v kulturo! Gonilna sila tega prazničnega dogodka je že vrsto let ga. Francka Globočnik, predsednica KD tržiških likovnikov, pripravlja pa ga ob pomoči OI JSKD Tržič in ZKO Tržič. Člani omenjenega društva so naslikali več Prešernovih portretov, ki so krasili mestne izložbe, mimo katerih smo se sprehodili udeleženci in vmes prebirali ne le njegove poezije, temveč tudi drugih znanih pesnikov in celo nekaj avtorskih pesmi. V prostorih Ljudske univerze je s pevskim vložkom dogodek popestrila družina Zupan.