Slovenski junak na odru Martin Krpan - Zveza kulturnih organizacij Tržič
851
post-template-default,single,single-post,postid-851,single-format-standard,bridge-core-1.0.5,qode-social-login-1.0,qode-news-1.0,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,side_area_uncovered_from_content,footer_responsive_adv,qode-child-theme-ver-,qode-theme-ver-18.1,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-6.0.2,vc_responsive

Slovenski junak na odru Martin Krpan

Levstikov Martin Krpan, ki ga je napisal leta 1853, je poleg Jurčičevega Desetega brata ena naših najbolj znanih ljudskih povesti. Ob 110-letnici se je dramatizacije lotil pisatelj Jože Vombergar, rojen v Cerkljah na Gorenjskem. Največja vrednost te dramatizacije je njegov jezik, ki je levstikovsko starinski, slovensko čist, dialektično pobarvan, zares ljudski. Krstno predstavo je Vombergarjev Martin Krpan doživel leta 1966 v Buenos Airesu, v kateri je vlogo cesarja igral Vombergar sam. V igri se mešajo svet pravljičnosti, realizma in karikature. Slišali bomo mnogo resnic in preproste modrosti ter opazovali igre zavisti, prevzetnosti, užaljenosti in neumnosti.
Martin Krpan je najdaljša celovečerna povojna drama. Motiv vojne je skrit v pripovedko o starih časih. Brdavsov napad je napad tujca na slovenstvo in premaga ga le Krpan, ki simbolizira celotno ljudstvo. Cesar z ministri je v hudih skrbeh zaradi Brdavsovega divjanja. Ta po predrznem Frfri zahteva poleg zlata, konj in volov še cesarično. Dvor obupuje. Jaka se spomni, kako sta s cesarjem nekoč pozimi Krpana srečala; če kdo, bo Brdavsa ugnal Krpan. Brž pošljejo ponj. Dvor nestrpno pričakuje junaka, ko pa ta pride, se takoj začne spotikati nad njim, češ da je neotesan; posebej jezna je cesarična, ki je obljubljena zmagovalcu za ženo, grozi, da bi rajši vzela Brdavsa kot Krpana. Brani ga le cesar.
Vombergarjeva dramatizacija je v Sloveniji dokaj neznana, saj je bila napisana v Argentini, jugoslovanski režim pa literarnih del Slovencev iz zamejstva in izseljenstva ni sprejel. Ddolžina omenjene komedije je preko 3 ure; mi jo bomo nekoliko skrajšali. Za KD Kruh je delo priredil David Ahačič, ki je tudi režiser predstave. V Sloveniji je izvedba te komedije zelo redka in bi jo lahko našteli s prsti ene roke. Vsi imamo v glavi svojo sliko predstave. Ali si ji bomo približali in izpolnili pričakovanja? To je zelo zahteven moment gledališča. Scenske in kostumske zahteve so tudi velike, saj »slab« približek lahko le pokvari pričakovanja. Vse te zahteve so izziv našemu društvu in želimo, da bi s to igro pokazali kakovost naše gledališke skupine.

Slavko Bohinc