Spominjarije na Poldeta Bibiča - Zveza kulturnih organizacij Tržič
752
post-template-default,single,single-post,postid-752,single-format-standard,bridge-core-3.0.2,qode-news-1.0,qode-quick-links-1.0,qode-page-transition-enabled,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,side_area_uncovered_from_content,footer_responsive_adv,qode-child-theme-ver-,qode-theme-ver-28.8,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-6.9.0,vc_responsive

Spominjarije na Poldeta Bibiča

Sedme »Spominjarije« na gledališkega in filmskega velikana ter domačina Poldeta Bibiča je Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Tržič in območno izpostavo JSKD izvedla v soboto, 1. septembra 2018.

 

David Ahačič, oblikovalec in povezovalec programa, je v uvodu pozdravil vse navzoče, posebej Poldetovo hči Katarino, obe vnukinji, pravnukinjo, njegovega bratranca iz  Maribora in oba gosta večera – Bojana Rozmana in Iva Bana. Spomnil se je tudi letos preminule Štefke Drolčeve, ki je bila gostja naših četrtih »Spominjarij«. Prazen stol v prvi vrsti pa je bil namenjen Ivanki Mežanovi, ki se je vsako leto udeležila prireditve, letos pa je zaradi obveznosti pri snemanju morala žal opravičiti svojo odsotnost.

 

Osrednji gost letošnjih »Spominjarij« je bil Ivo Ban, gledališki in filmski igralec, nosilec Borštnikovega prstana. Po študiju na AGRFT je leta 1972 postal član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, od leta 1976 pa deluje v SNG Drama v Ljubljani. Vzporedno je razvijal svoj igralski izraz na filmu in televiziji. Tako sta s Poldetom skupaj igrala več kot 30 let; še vedno ima žive spomine iz časov, ko so snemali film Moj ata, socialistični kulak in sta igrala v istoimenski predstavi v gledališču. Oba sta bila vešča štajerske govorice. Pri 136 ponovitvah sta si privoščila precej improvizacij. Dejal je, »da pri tem ni nič skrivati, v tem poklicu je alkohol ene vrste sopotnik. Film smo snemali v Jarenini in če te tamkajšnji župnik povabi v klet, vina zagotovo ne boš pljuval ven. Pri tem snemanju smo se imeli imenitno, ljudje so nas sprejeli in gostili«.

 

»Delo igralca ni služba, ampak je v resnici življenjsko poslanstvo. Smrti, histerije pustijo na igralcu posledice. Vsaka vloga se dotakne tudi tvojih organov, postajaš preobremenjen in na koncu so to doživeli Stane Sever, Rudi Kosmač in Jernej Šugman. Ko vlogo odigraš, jo moraš pustiti na odru. To je zelo pomembno in alkohol tu pomaga. Milčinski je rekel: »Bog je vsakomur naklonil eno cisterno alkohola, redki smo takšni, ki smo dobili dve.««

 

Kako je bilo z izgradnjo Poldetovega vikenda v Motanah, je spregovoril drugi gost večera, domačin Bojan Rozman. Z bratom Janezom sta mu priskočila na pomoč pri popravilu mešalca, pomagala sta tudi pri zidavi. Hišica je rasla, pa tudi njihovo prijateljstvo se je poglobilo.

»Poldeta sem večkrat obiskal v domu v Medvodah. Ko pa sem sodeloval v organizacijskem odboru za praznovanje Abrahama pod Storžičem, sem ga poprosil, da bi sodeloval v našem programu in nam kaj zrecitiral. Izvedel sem, da je bil Polde v skupini prvega takega srečanja leta 1983. Na sodelovanje je pristal, pod Storžič smo ga pripeljali kot skritega gosta, po končanem programu pa smo omogočili vsem udeležencem praznovanja, da so se z njim pogovorili. Marsikdo ga je takrat prvič videl v živo.«

 

Na koncu se je vsem gostom večera zahvalila za sodelovanje predsednica Krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču Metka Kolevski, nato pa smo si skupaj ogledali še film Moj ata, socialistični kulak.

 

Metka Kolevski