19 Maj Boris Kuburič, promotor kulture, ustvarjalnosti in humorja

Več pomembnih razlogov botruje odločitvi, da ob slovenskem kulturnem prazniku obširneje predstavimo življenje in delo domačega kulturnega »prvoborca« Borisa Kuburiča: z upokojitvijo konec leta 2023 je zaključil več kot 40-letno profesionalno delo na področju ljubiteljske kulture v Tržiču, a kot ustvarjalec ostaja zelo aktiven; bliža se 50-letnica delovanja Mladinskega gledališča Tržič, ki ga bo podrobno predstavil v obsežni monografiji; Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič je 21. januarja gostila pogovor z njim v okviru serije Obrazi slovenskih pokrajin, pri kateri sodelujejo gorenjske splošne knjižnice; nenazadnje pa bo na slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku, 8. februarja, prejel najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Tržič – Zlato Kurnikovo plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture.

Boris Kuburič

S prepoznavno iskrivo hudomušnostjo, bogatim spominom in premišljenim kritičnim pogledom je v omenjenem pogovornem večeru v knjižnici povzel svojo življenjsko pot in pripoved začinil s številnimi anekdotami ter spominskimi drobci na sodelavce, Tržičane, ki so soustvarjali kulturni utrip Tržič v drugi polovici 20. stol. Tudi sam je odločilno zaznamoval lokalno kulturno krajino kot profesionalni kulturni delavec in ljubiteljski igralec, režiser, lutkar, humorist, recitator in moderator v zadnjih 50 letih, vodil je več ustvarjalnih skupin in spodbujal napredek kulturne produkcije.

Srečka (MGT, režija Boris Kuburič)

V dijaških letih je obiskoval Pedagoško gimnazijo v Ljubljani, bil kratek čas urednik šolskega glasila ter v 3. letniku ustanovitelj razredne humoristične skupine Veseli večer. Pripravljal je številne zabavno-humoristične prireditve v Dijaškem domu Otona Župančiča v Šiški in kasneje v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Nastopal je tudi kot moderator, igralec in recitator na številnih prireditvah v Ljubljani oz. na gostovanjih po Sloveniji, s kulturnim udejstvovanjem pa je nadaljeval tudi v študentskih letih.

Leta 1975 je v domačem Tržiču, pri OO ZSMS na Ravnah, ustanovil recitatorsko skupino, ki se je po letu in pol priključila novoustanovljenemu tržiškemu Mladinskemu gledališču, ki ga je takrat vodil ustanovitelj in prvi predsednik Jaka Kepic. Po smrti Dolfeta Anderleta je bil edina gonilna sila gledališke dejavnosti v mestnem središču, pa čeprav še brez formalnega gledališkega znanja, in se desetletja zavzemal za primerno ureditev osrednjega kulturnega centra (nekdaj Cankarjevega doma oz. doma na Skali). Še danes je Boris Kuburič spiritus agens Mladinskega gledališča, še zlasti humoristične skupine Smeh, ki v okviru društva deluje od leta 1984: avtor besedil in priredb, igralec, humorist, recitator, moderator, lutkovni animator, režiser, …

Med številnimi projekti, ki so plod njegovih idej in dela, omenimo le nekatere. Sodeloval je z lokalno radijsko postajo (Radio Tržič), kjer je med letoma 1974 in 2007 med drugim pripravil okrog 340 humoristični oddaj z naslovom »Požgečkaj me, da se bom smejal«. Bil je v uredniškem odboru Tržičana, ko je ta začel izhajati, v uredniškem odboru zbirke tržiških pesmi S’m Tržičan (knjižica, notna knjiga, avdiokaseta, CD) in Tržiškega slovarja, pobudnik serije Filmski portreti tržiških ljubiteljskih kulturnikov (od 2011 pri ZKO Tržič) … Na seznamu njegovih več ducatov zahtevnejših prireditev naštejemo med drugim tudi 19 celovečernih gledaliških predstav in 18 lutkovnih, ki jih je režiral (in v nekaterih tudi igral), nastope humoristične skupine pa je skoraj nemogoče prešteti. Površna ocena je, da je Boris Kuburič v več kot 50 letih delovanja več kot 2.000-krat stal na odru (ali za njim v organizacijski vlogi) v domačem Tržiču in na gostovanjih doma ter v tujini, prinašal smeh in dobro voljo. In pri tem seveda niso štete vaje, na katerih so bili njegovega nalezljivega navdušenja deležni predvsem člani njegovih ustvarjalnih ekip.

Leta 1981 se je zaposlil kot strokovni delavec na tržiški Občinski kulturni skupnosti, v začetku 90. let, po ukinitvi SIS-ov, pa najprej na Zvezi kulturnih organizacij Tržič in nato po ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (1996) kot vodja njegove območne izpostave v Tržiču, ki jo je vodil do upokojitve. Od leta 1981 neprekinjeno opravlja tajniško administrativna in organizacijsko strokovna dela tudi za Zvezo kulturnih organizacij Tržič. V obeh vlogah je z modrostjo, srčnostjo in strastjo spodbujal (ljubiteljsko) kulturno ustvarjalnost pri različnih starostnih skupinah, zagotavljal strokovno podporo ustvarjalcem in kulturnim društvom ter jih zastopal v javnosti in pred načrtovalci občinskih politik, načrtoval in (so)oblikoval številne kakovostne kulturne prireditve ter vzpostavil bogat arhivski korpus.

Številna kulturna društva, ki danes žlahtnijo družabno življenje v Tržiču, so čutila njegovo podporo in pomoč. Boris je postavljal standarde kakovosti kulturne produkcije ter bil pr(a)vi promotor kulture, umetnosti, ustvarjalnosti in domišljije, kar zagotovo pušča trajen pečat tako pri ustvarjalcih kot pri občinstvu. Boris, še na mnoga nasmejana leta!

(Boris Kuburič, takrat še vodja OI JSKD Tržič, in predsednik ZKO Tržič David Ahačič, avtor prispevka. Foto: Dejan Berguš.)