Za ljubiteljske kulturne ustvarjalce v Tržiču je bil letošnji Prešernov dan dvojno prazničen, saj je Zveza kulturnih organizacij Tržič na večer praznika (7. 2. 2025) v Kulturnem centru Tržič pripravila slavnostno prireditev s podelitvijo Kurnikovih nagrad za minulo sezono. Zveza je na vsakoletni poziv prejela 32 predlogov za različna priznanja; največ za jubilejne značke (26), ki so bile ustvarjalcem podeljene na društvenih prireditvah ob koncu lanskega leta. Na kulturni praznik pa je bilo podeljenih še pet plaket oz. priznanj za dolgoletno delo ter posebne dosežke v tržiškem ljubiteljstvu. Bronasti plaketi za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti sta prejela Peter Guček in Viktor Klofutar, prav tako bronasto plaketo pa je za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo na različnih področjih ljubiteljske kulture v Jelendolu prejela Vesna Štefe. Srebrno Kurnikovo plaketo je za prejem naziva »kandidat za mojstra fotografije«, ki ga podeljuje Fotografska zveza Slovenije, prejel Peter Balantič. Najvišje priznanje Zveze, zlato Kurnikovo plaketo pa je za dolgoletno strokovno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture v Tržiču ter številne izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti prejel Boris Kuburič.

Foto (od leve): Tereza Gosar, članica odbora za nagrade, David Ahačič, predsednik ZKO Tržič, Peter Guček, Viktor Klofutar, Vesna Štefe, Peter Balantič in Boris Kuburič (foto: Sergej Radosavac).

Peter Guček – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti

Peter Guček

Peter Guček se je po upokojitvi leta 2006 iz radovednosti pridružil rezbarskemu krožku v Trzinu in kmalu spoznal, da ima resničen talent za ukvarjanje z lesom, saj so z natančnim in vztrajnim delom nastajali vedno boljši izdelki v reliefni tehniki. V njegovi zbirki prevladujejo globoki reliefi, nekaj je kipov; največ uporablja les lipe, hruške in oreha, v zadnjem času tudi stare štore in korenine. Njegova ljubezen do narave, ki izvira že v otroštvu, se kaže tudi v motivih, saj pogosto upodablja živali in druge prizore iz naravnega okolja. Do vsakega prizora, ki mu ga omogoči neomejen in iskren stik z naravo, pristopa z ljubeznijo in zelo premišljeno, zato je vsaka upodobitev drugačna in vsak motiv samo njegov. Svoja dela je predstavljal na doslej 27 samostojnih razstavah ne le v Tržiču, temveč tudi Železnikih, na Voglu, na avstrijskem Koroškem … Svojega rezbarskega dela se Peter Guček loteva z resnostjo in odgovornostjo, saj se zaveda, da so njegova dela pomembna za razvoj in ohranitev obrti rezbarstva na naših tleh.

Viktor Klofutar – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno uspešno delo na področju likovne dejavnosti

Viktor Klofutar

Čeprav je Viktor Klofutar tudi glasbenik in ustanovni član prvega triškega rock ansambla The Divers, se je na tržiški kulturni sceni v več kot pol stoletja uveljavil kot izredno plodovit in raznolik likovni samouk. Na pregledni razstavi v Galeriji Atrij lansko pomlad je bil prikazan izbor del, ki so nastala med letoma 1970 in 2023, in je bila priložnost za odkrivanje bogastva in raznolikosti njegovega umetniškega izraza ter za globlje razumevanje njegovega ljubečega odnosa do domačega Tržiča. Začel je s slikanjem v oljni tehniki, nadaljeval s pastelom, linorezom in lesorezom, kipari v lesu. Bronasto Kurnikovo plaketo je »Za kvaliteten premik v svoji likovni ustvarjalnosti in spodbudo v likovnem iskanju« je že leta 1990 prejel Bronasto Kurnikovo plaketo. Pretanjene besede likovnega kritika prof. Janeza Štera pa držijo še danes: »Zdi se, da Viktor Klofutar nima korenin v lastni radoznalosti in preverjanju v različnih tehnikah; bolj je videti, da se sooča sam s seboj in s svojo radoživostjo. Gibanje je življenje in prav to slednje daje draž fenomenu življenja samega. In dokler bo Viktor Klofutar zvest svoji intuiciji, svojemu prepotrebnemu (umetniškemu!) libidu, bo odprt na vse strani in ostal prisoten kot izjemno živahna ustvarjalna osebnost v svojem okolju.«

Vesna Štefe – Bronasta Kurnikova plaketa za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo na različnih področjih ljubiteljske kulture v Jelendolu

Vesna Štefe

Ljubiteljska igralka, pevka, tekstopiska, moderatorka, organizatorka kulturno-družabnega življenja v Jelendolu, pred časom tudi predsednica tamkajšnjega Kulturno umetniškega društva Jelendol – Dolina, Vesna Štefe, v Jelendolu živi in ustvarja od sredine 70. let prejšnjega stoletja. Kot igralka je na domačen odru pod taktirko režiserja Iva Kokalja odigrala osrednje vloge v predstavah Tri sestre, Vdova Rošlinka, Vozel in Snubač. Z učiteljico Metko Kavčič je pripravila številne proslave in nastope, med njimi odmeven program z naslovom Oj, lepo je res na deželi. Jelendolski oder je oživljala tudi z gosti, npr. s srečanji gorenjskih citrarjev ali ljudskih pevcev in godcev, z znanimi gosti, npr. Poldetom Bibičem, in drugimi kulturno-družabnimi dogodki. V Tržiču je kot zanesljiva moderatorka vodila mnoge prireditve, ki še živijo v tržiškem kulturnem spominu: Lillehamer po Lillehamerju, Malokdaj se srečava, Gor pa dol po pvac, če omenimo le nekatere. Vesna Štefe piše tudi pesmi, mnoge sama uglasbi in jih – še posebej rada v duetu z vnukinjo Julijo – tudi izvaja ob kitari.

Peter Balantič – Srebrna Kurnikova plaketa za prejem naziva “kandidat za mojstra fotografije”, ki ga podeljuje Fotografska zveza Slovenije

Peter Balantič

Peter Balantič se je leta 2014 pridružil Fotoklubu Tržič, potem ko je kot rojstnodnevno darilo prejel fotoaparat in ga je zanimalo, kako so s svetlobo risali v Tržiču nekoč in kako rišejo danes. Opazovanje sveta skozi različne objektive ga je namreč vse bolj navduševalo za raznolike poti v svet digitalne fotografije. Vztrajna fotografska pot Petra Balantiča je tudi mednarodno opazna; svoja dela je predložil strokovnim žirijam v 151 državah sveta, na osmih salonih je bil prepoznan kot najboljši avtor, bil je prvi Tržičan, ki je leta 2020 pridobil mednarodni častni naziv AFIAP (Artiste Mednarodne zveze za fotografsko umetnost), sledili so še štirje mednarodni nazivi. Številni odmevi in nagrade, več kot 820 priznanj, diplom in medalj z domačih in tujih razstav je botrovalo odločitvi Fotografske zveze Slovenije, da ga razglasi za najuspešnejšega fotografa leta 2020. Leta 2023 je sodeloval na 27 mednarodnih salonih in prejel 56 nagrad, umetniški svet Fotografske zveze Slovenije pa mu je podelil naziv »kandidat za mojstra fotografije«. Domačemu občinstvu se je predstavil na samostojni razstavi o vodomcu v Galeriji Atrij, ob vseh odmevnih uspehih pa si rad vzame čas za fotografske delavnice, na katerih kot mentor širi znanje med člani domačega Foto kluba.

Boris Kuburič – Zlata Kurnikova plaketa za dolgoletno strokovno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture v Tržiču ter številne izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti

Boris Kuburič

Profesionalni kulturni delavec in ljubiteljski igralec, režiser, lutkar, humorist, recitator in moderator Boris Kuburič je v zadnjih 50 letih vodil več ustvarjalnih skupin, spodbujal napredek kulturne produkcije in odločilno zaznamoval kulturno krajino na širšem področju Tržiča.

V dijaških in študentskih letih, ki jih je preživel v Ljubljani, je ustanovil razredno humoristično skupino, pripravljal zabavne prireditve in nastopal kot moderator, igralec in recitator. Svoje navdušenje pa je prinesel tudi v domači Tržič. Leta 1975 je na Ravnah (na Fabrk) ustanovil recitatorsko skupino, ki se je priključila novoustanovljenemu tržiškemu Mladinskemu gledališču, ki ga je takrat vodil ustanovitelj in prvi predsednik Jaka Kepic. Po smrti Dolfeta Anderleta je bil Boris edina gonilna sila gledališke dejavnosti v mestnem središču, pa čeprav še brez formalnega gledališkega znanja, in se desetletja zavzemal za primerno ureditev osrednjega kulturnega centra. Še danes je Boris Kuburič spiritus agens Mladinskega gledališča, še zlasti humoristične skupine Smeh, ki v okviru društva deluje od leta 1984: je avtor besedil in priredb, igralec, humorist, recitator, moderator, lutkovni animator, režiser, …

Med številnimi projekti, ki so plod njegovih idej in dela, omenimo le nekatere. Sodeloval je z lokalno radijsko postajo (Radio Tržič), kjer je med letoma 1974 in 2007 med drugim pripravil okrog 340 humoristični oddaj z naslovom »Požgečkaj me, da se bom smejal«. Bil je v uredniškem odboru Tržičana, ko je ta začel izhajati, in v uredniških odborih številnih pomembnih, zlasti kulturnih in domoznanskih publikacij. Na seznamu njegovih več ducatov zahtevnejših prireditev naštejemo med drugim tudi 19 celovečernih gledaliških predstav in 18 lutkovnih, ki jih je režiral (in v nekaterih tudi igral), nastope humoristične skupine pa je skoraj nemogoče prešteti. Površna ocena je, da je Boris Kuburič v več kot 50 letih delovanja več kot 2.000-krat stal na odru (ali za njim v organizacijski vlogi) v domačem Tržiču in na gostovanjih doma ter v tujini, prinašal smeh in dobro voljo.

Leta 1981 se je zaposlil kot strokovni delavec na tržiški Občinski kulturni skupnosti, v začetku 90. let pa najprej na Zvezi kulturnih organizacij Tržič in nato po ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (1996) kot vodja njegove območne izpostave v Tržiču, ki jo je vodil do upokojitve. Od leta 1981 neprekinjeno opravlja tajniško administrativna in organizacijsko strokovna dela tudi za Zvezo kulturnih organizacij Tržič. V obeh vlogah je z modrostjo, srčnostjo in strastjo spodbujal ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost pri različnih starostnih skupinah, zagotavljal strokovno podporo ustvarjalcem in kulturnim društvom ter jih zastopal, načrtoval in (so)oblikoval številne kakovostne kulturne prireditve ter vzpostavil bogat arhivski korpus.

Boris Kuburič je postavljal standarde kakovosti kulturne produkcije ter bil pr(a)vi promotor kulture, umetnosti, ustvarjalnosti in domišljije.

Na prireditvi je bil premierno prikazan dokumentarni film Pol stoletja Kurnikovih nagrad v režiji Suzan Kokalj in produkciji Studia Boutique, nastopili pa so člani kvinteta Lomski fantje, učenci POŠ Lom pod Storžičem ter moderator Janez Kikel.

Suzana Kokalj, režiserka filma o zgodovini Kurnikovih nagrad

Prešerno na Prešernovo

Ljubiteljski kulturniki so na praznično dopoldne pripravili že tradicionalen pesniški sprehod po ulicah Tržiča, ki je letos nosil naslov Prešerno na Prešernovo – sprehod med verzi, korak v kulturo! Gonilna sila tega prazničnega dogodka je že vrsto let ga. Francka Globočnik, predsednica KD tržiških likovnikov, pripravlja pa ga ob pomoči OI JSKD Tržič in ZKO Tržič. Člani omenjenega društva so naslikali več Prešernovih portretov, ki so krasili mestne izložbe, mimo katerih smo se sprehodili udeleženci in vmes prebirali ne le njegove poezije, temveč tudi drugih znanih pesnikov in celo nekaj avtorskih pesmi. V prostorih Ljudske univerze je s pevskim vložkom dogodek popestrila družina Zupan.

The post Kurnikove nagrade za leto 2024 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

 Naslovna slika: Kurnikovi nagrajenci Kristina Lindav, Pija Mejač, Milan Malovrh in dr. Metka Knific Zaletelj ter predsednik ZKO Tržič David Ahačič. (fotografije: Sergej Radosavac)

Kurnikovi nagrajenci in prejemniki posebnih priznanj s predsednikom ZKO in županom Občine Tržič.

Zveza kulturnih organizacij Tržič je na predvečer Ta veselega dneva kulture na slavnostni prireditvi v Kulturnem centru Tržič podelila letošnje Kurnikove plakete in posebna priznanja ob 50-letnici podeljevanja teh nagrad, ki nosijo ime najbolj prepoznavnega tržiškega ljudskega pesnika.

Odbor za nagrade je letos obravnaval 30 predlogov za različna priznanja; jubilejne značke so bile podeljene na društvenih prireditvah v novembru, na slavnostni podelitvi pa so bile podeljene štiri Kurnikove plakete. Srebrno Kurnikovo plaketo in listino za prejeto zlato priznanje na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je prejela Pija Mejač, članica KD Folklorna skupina Karavanke. Srebrni Kurnikovi plaketi sta prejela tudi Milan Malovrh, član Fotokluba Tržič, za razvijanje posebne tehnike fotografiranja in razstavo imaginacija giba, ter Kristina Lindav, članica KUD Podljubelj, za uvrstitev na državni festival kamišibaja.

Zlato Kurnikovo plaketo za izredne dosežke na področju folklornih dejavnosti ter poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila in za dolgoletno mentorsko delo pa je prejela dr. Metka Knific Zaletelj.

Na predlog vodje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tržič Borisa Kuburiča so podelili tudi posebna jubilejna Kurnikova priznanja posameznikom, ki so dlje časa pomembno sooblikovali tržiški kulturni prostor, a pogosto izven okvira posameznih društev ali v drugačnih organizacijski oblikah, zaradi česar so bili morda do neke mere spregledani pri podeljevanjih priznanj. Ta priznanja so prejeli: Vito Primožič, Milan Krsnik, Bojan Veselinovič, Marija Gradišar, Anton Kramarič, Mira Kramarič, Milena Hostnik, Lado Srečnik, Irma Lipovec, Ana Marija Hafner, Jožica Slapar in Mojca Sedminek.

Priložnostni kulturni program je bil posvečen uspehom in ustvarjalnim domislicam nagrajencev, oblikovali so ga Kristina Lindav, pevci in pevke ljudskih pesmi KD Folklorna skupina Karavanke, KUD Jerbas in Društvo plesalk v tretjem življenjskem obdobju. Slavnostni nagovor je pripravil predsednik ZKO David Ahačič, goste pa je pozdravil tudi župan Občine Tržič Peter Miklič.

ZLATO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA IZREDNE DOSEŽKE NA PODROČJU FOLKLORNIH DEJAVNOSTI TER POUSTVARJANJA SLOVENSKEGA LJUDSKEGA IZROČILA IN ZA DOLGOLETNO MENTORSKO DELO PREJME dr. METKA KNIFIC ZALETELJ.

dr. Metka Knific Zaletelj

Obrazložitev:
Dr. Metka Knific Zaletelj je s kulturnim udejstvovanjem v Tržiču trajno zaznamovala razvoj folklorne dejavnosti in ljubiteljske kulture nasploh. Leta 1996 se je pridružila Folklorni skupini Karavanke in v njeno stalno prakso vpeljala poustvarjanje večglasnega ljudskega petja, ki se je sprva kazalo v okviru koreografij, ki jih je pretežno v soavtorstvu pripravljala za mladinsko in odraslo folklorno skupino, kmalu pa tudi v okviru samostojne pevske skupine, ki jo je vodila v Tržiču. Do njenega prihoda v Tržič v Tržiču samostojno večglasno poustvarjanje ljudskih pesmi ni obstajalo – danes ga gojijo v treh skupinah (dveh pevskih skupinah, ki delujejo v okviru KD FS Karavanke, in v pevski skupini KD Jerbas), in za vse tri je mogoče zapisati, da so naslednice zgledov in idej, ki jih je v Tržiču vpeljala dr. Metka Knific Zaletelj. Večkratno (skoraj vsako leto) sodelovanje skupin, ki jih je vodila, na državnih strokovno spremljanih srečanjih dokazujejo njene izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, ki se kažejo tudi v scenarističnih in režiserskih pristopih posebnih in odmevnih projektov, ki jih je pripravljala vsako leto. Gre za koncerte, na katerih je bilo ljudsko petje skupaj z godčevstvom postavljeno v povsem nove okvire – praviloma so združevali arhaičnost slovenskega glasbenega izročila z mladostno svežino in njeno prefinjeno umetniško interpretacijo, ki je vsebino in pomen vedno postavljala pred obliko. Več projektov, ki jih je pripravila v Tržiču, je prek recenziranih radijskih oddaj odmevalo širom Slovenije, podobno velja za vse zgoščenke, ki so izšle pod njenim umetniškim vodstvom. Je avtorica ali soavtorica številnih koreografij, ki so nastale v folklorni skupini, ter scenaristka in režiserka celovečernih koncertov, ki so se vedno znova kazali njena iskanja novih umetniških izrazov. Njeno ljubiteljsko kulturno ustvarjanje na področju folklorne dejavnosti je temeljilo na strokovnih temeljih, pridobljenih v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija (na obeh ravneh se je ukvarjala s pridobivanjem znanj s področij poučevanja, nastopanja in poustvarjanja plesno-glasbenega izročila), predvsem pa je bilo pogojeno s predhodnimi in sočasnimi usposabljanji na seminarjih. Več let je kot predavateljica na izobraževanjih, ki so bila namenjena razvoju folklorne dejavnosti, znala sprejeti in razumeti pomen kontinuiranega dela in usmerjanja k skupnemu cilju. Načrtno in s pretanjenim občutkom do izročila in ljudi, ki jim ga prenaša, je razvijala repertoarno politiko. Vedno je znala izbirati vsebine (pesmi, plese, viže, drobce šeg in navad, prvine preteklih načinov življenja …), da je z njimi pri ljudeh različnih starosti vzbudila ljubezni do folklorne dejavnosti in vsega, kar ta vključuje. Deset let je bila tudi strokovna spremljevalka, ocenjevalka folklornih skupin v Sloveniji.

Danes v tržiški ljubiteljski kulturi poleg petja ljudskih pesmi in godčevstva po njeni zaslugi in z njenim vodstvom deluje skupina plesalk v tretjem življenjskem obdobju, ki se inovativno loteva poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila – vedno z željo, da se v njegovem okviru opozarja na vlogo dediščine, ki ima poseben pomen za Tržič. Tudi tu gre za področje, ki ga je začela razvijati v Tržiču in brez nje še danes ne bi obstajalo. Brez vsakega dvoma je mogoče zapisati, da je razvila številne nove vsebine in oblike dela – ne zgolj zato, ker jih je morala, saj podobne dotlej v Tržiču niso obstajale – ampak tudi zato, ker jo je k temu vodila njena temeljna filozofija ljubiteljskega kulturnega delovanja: ob spoznavanju in spoštovanju starega je nujno vztrajno iskanje novega.

Njeno več kot četrt stoletno kontinuirano vzgojno in mentorsko delo se kaže v številnih dosežkih na občinski, regijski, državni in mednarodni ravni, kjer v okviru folklorne dejavnosti skrbi za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine. Kot direktorica Ljudske univerze Tržič je uresničevala izobraževalno politiko, v katero je aktivno vključevala različna področja dediščine – tudi interpretiranje plesnega izročila, saj se je zavedala, da je s poustvarjanjem plesnega izročila mogoče razvijati človekovo osebnost in njegove družbene odnose.

Njeno delo ima izjemen pomen v okviru razvijanja tržiške folklorne dejavnosti, dopolnjuje pa jo njeno uspešno desetletno predsedovanje Zvezi kulturnih organizacij Tržič, v okviru katerega se je posebej prizadevala za enakovredno obravnavanje vseh članov društev in skupin, ki se v Tržiču ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, še prav posebej otrok, katerih delovanje je dojemala enakovredno odraslim. Ljubiteljski kulturi se je zapisala kot otrok, vztrajno strokovno rasla in postala zgled številnim, ki stopajo po poti poustvarjanja izročila in ljubiteljstva nasploh.

Za izredne ustvarjalne dosežke na področju folklornih dejavnosti ter poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila in za dolgoletno mentorsko delo dr. Metki Knific Zaletelj na predlog Društva plesalk v tretjem življenjskem obdobju podeljujemo zlato Kurnikovo plaketo.

SREBRNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA PREJETO ZLATO PRIZNANJE NA DRŽAVNEM SREČANJU PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ PREJME PIJA MEJAČ.

Pija Mejač

Obrazložitev:
Pija Mejač je že 20 let prizadevna članica KD Folklorna skupina Karavanke, kjer je danes voditeljica oz. sovoditeljica kar trem plesnim in pevskim skupinam, s katerimi redno dosega izjemne uspehe na regijskem in državnem nivoju. Za skupino Pevcev ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke je v minuli sezoni izbrala balado o siroti Jerici ter jo premišljeno postavila na oder. V pesmi se prepletajo kontrasti v tempu in jakosti petja, v določenih delih je izpostavila Jerico, njeno individualno vlogo in trpljenje, spet v drugih preostale pevce, ki z njo sočustvujejo, nasprotujejo hudi mačehi in Jerico »pospremijo« na njeno zadnjo pot. Dinamika izvajanja, ki jo je pripravila, rahločutnemu gledalcu omogoči, da se vživi v zgodbo in postane del nje. Skupina se je pod vodstvom Pije Mejač uvrstila na državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Napev – odsev novembra 2022 v Artičah in tam prejela zlato priznanje. V razširjeni obliki pa je omenjena balada postala tudi del koreografije Sirota Jerica, ki jo izvaja Mladinska folklorna skupina Karavanke pod vodstvom Pije Mejač in Saše Meglič ter je bila lansko leto uvrščena v program finala državnega srečanja odraslih folklornih skupin v Žalcu.

Pija Mejač prejme za izredne ustvarjalne dosežke na področju folklornih dejavnosti v sezoni 2022/2023 na predlog izvršnega odbora KD Folklorna skupina Karavanke srebrno Kurnikovo plaketo.

SREBNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA RAZVIJANJE POSEBNE TEHNIKE FOTOGRAFIRANJA IN RAZSTAVO IMAGINACIJA GIBA PREJME MILAN MALOVRH.

Milan Malovrh

Obrazložitev:
V galeriji Paviljon NOB je Milan Malovrh marca 2023 pripravil razstavo fotografij z naslovom Imaginacija giba. Šlo je za serijo njegovih izjemnih fotografij s podobami razigranih lipicancev. Lipicanci so tema, po kateri Milana Malovrha poznajo doma in v tujini, seveda pa v objektiv lovi številne druge motive, in sicer s tehniko, ki svojstveno podobo dobiva prav v njegovih umetniških delih. S fotografijo se sicer ukvarja že 60 let, kar se kaže v njegovem obsežnem znanju, pa tudi v sposobnosti iskanja novih izraznih možnosti. Del omenjene razstave so bile tudi fotografije, ki jih je posnel na izviren način hkratnega fotografiranja z dvema aparatoma. Nagrajenca navdušujejo dinamika, hitrost, gibanje, zato jih na slikovite načine uspe ustvariti tudi tam, kjer ga motiv morda ne omogoča. Vsak tak posnetek je namreč nepredvidljiv in neponovljiv, končno podobo pa avtor doseže s svojstvenim spajanjem posnetkov iz obeh aparatov.

Milan Malovrh je doslej pripravil 24 samostojnih razstav, sodeloval je na 236 skupinskih razstavah in prejel 103 nagrade ter pohvale. Leta 2022 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila naziv mojster fotografije.

Za izredne ustvarjalne dosežke na področju fotografije na predlog Tržiškega muzeja Milanu Malovrhu podeljujemo srebrno Kurnikovo plaketo.

SREBRNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA uvrstitev na državni festival kamišibaja PREJME KRISTINA LINDAV.

Kristina Lindav

Obrazložitev:
Kristina Lindav je članica dveh društev (KD tržiških likovnikov in KUD Podljubelj), sodeluje pa tudi z drugimi tržiškimi ustvarjalci, kar kaže na širok razpon njenih zanimanj in talentov: od glasbenega do likovnega in gledališkega. Zadnja leta je še posebej angažirana pri popularizaciji kamišibaja in snovanju lastnih zgodb, ki jih pripoveduje ob izvirnih ilustracijah. Dvakrat se je že udeležila največjega evropskega kamišibajkarska festivala Beli delfin v Piranu. Letos je na tem festivalu osvojila drugo nagrado strokovne komisije. V letih 2022 in 2023 se je uvrstila tudi na državni srečanji kamišibaja ter prejela zlato priznanje ter nagradi za najboljše avtorsko in debitantsko delo.

Za izredne ustvarjalne dosežke na področju kamišibaja Kristini Lindav na predlog KUD Ampus podeljujemo srebrno Kurnikovo plaketo.

Oglejte si še več fotografij s prireditve:

The post KURNIKOVA PRIZNANJA 2023 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

– Srebrni Kurnikovi plaketi za izredne dosežke v minuli sezoni prejmeta KD Folklorna skupina Karavanke in Anže Bizjak.

– Janez Bodlaj in Branko Sajovic prejmeta posebni jubilejni priznanji ob 60-letnici delovanja v Pihalnem orkestru Tržič.

Jubilejne značke Zveza redno podeljuje na prireditvah posameznih društev, plakete pa običajno na pregledni prireditvi ob Ta veselem dnevu kulture (3. decembra). Letos smo se odločili, da lastne prireditve v tem času ne izvedemo, zato bosta tudi plaketi podeljeni na primernih društvenih prireditvah 26. 11. (KD FS Karavanke) in decembra (na dogodku KUD Ampus).

Obrazložitvi plaket

KULTURNO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KARAVANKE že 56 let ohranja in na domiselne, a verodostojne načine oživlja slovensko ljudsko izročilo. V minuli sezoni 2021/2022 so člani društva izvedli številne projekte, ki so pomembnosti presegajo domače lokalno okolje. Kljub epidemiji in omejitvam, ki jih je ta prinesla, je društvo izvedlo številne projekte, npr. pripravo in izdajo izobraževalnih zgoščenk Plesno izročilo na Slovenskem – Kako razvijati plesnost pri otrocih in odraslih ter Dekliška in ženska pokrivala v folklornih skupinah. Člani so razvili in izdali enkratno družabno igro Etno skrinca, prek katere spoznavamo ljudsko izročilo celotne Slovenije. Koncept so pripravili Saša Me glič, Pija Japelj in dr. Bojan Knific, za ilustracije pa sta poskrbela Anže Bizjak in Nejc Košir. Za letošnjo Šuštarsko nedeljo so v sodelovnju s Tržiškim muzejem, Občino Tržič in tržiškimi čevljarji pripravili modno revijo z naslovom Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev s prikazom zgodovinskega razvoja obutve in čevljarske mode. Kot enega od vrhuncev sezone pa smemo šteti uvrstitev Mladinske folklorne skupine na državno Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin, kar je izreden ustvarjalni dosežek, ki presega lokalni pomen in dosega odmevnost v stroki na nacionalni ravni, zato na predlog staršev članov FS Karavanke Kulturnemu društvu FS Karavanke Zveza kulturnih organizacij Tržič podeljuje Srebrno Kurnikovo plaketo.

ANŽE BIZJAK je svoje življenja scela posvetil likovni umetnosti, kot akademski restavrator ter kot strasten ljubiteljski ustvarjalec, zlasti kot član, mentor in predsednik KUD Ampus, ki letos praznuje prvo desetletnico delovanja. Kot glavni oblikovalec in vodja projekta se podpisuje pod nastanek skulpture tržiške zmaja in šuštarske luči ob Sokolnici ter pod proces oživljanja gradu Stari Gutenberg nad Bistrico. Anže Bizjak se je dve leti zapored uvrstil na državno pregledno razstavo in obakrat prejel tudi zlato priznanje: leta 2020 za kiparsko delo EGGO ter leta 2022 za kiparsko delo Pljusk. Anžetove ideje, vizije, zagon in čut do umetnosti ter umetniškega ustvarjanja vsekakor ogromno prispevajo k razvoju kulturne dejavnosti v lokalnem okolju, njegova dela pa so prepoznana in nagrajevana tudi na državni ravni, zato mu na predlog KUD Ampus Zveza kulturnih organizacij Tržič podeljuje Srebrno Kurnikovo plaketo.

Obrazložitev posebnih jubilejnih priznanj

JANEZ BODLAJ je že 60 let član Pihalnega orkestra Tržič, kjer je poleg vloge v glasbenem sestavu opravljal tudi pomembne upravne naloge, še posebej kot tajnik, v tej vlogi je vztrajal dobrih 32 let. Janez Bodlaj je izreden zgled vztrajnosti, zvestobe skupnosti in neskončne
ustvarjalne energije, zato mu na predlog Pihalnega orkestra Tržič Zveza kulturnih organizacij Tržič podeljuje posebno jubilejno priznanje.

BRANKO SAJOVIC pa je član Pihalnega orkestra z najdaljšim stažem, saj v njem deluje že 61 let. Predlagatelji posebej omenjajo njegovo dragoceno delo pri vzgoji mlajših generacij in vzdrževanju tradicij, ki bi brez njegovega truda že davno zamrle. Tudi njemu za dolgoletno
uspešno delo v pihalnem orkestru Zveza kulturnih organizacij Tržič podeljuje posebno jubilejno priznanje.

David Ahačič,
predsednik ZKO Tržič

The post Kurnikova priznanja 2022 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

Jubilejno Vodnikovo leto je bilo tudi za tržiške ljubiteljske kulturnike polno izzivov, ustvarjalnosti in uspehov. Med največjimi uspehi naših društev omenimo vsaj zlato plaketo s pohvalo Pihalnemu orkestru Tržič na 24. tekmovanju godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla in uvrstitve godcev ter pevcev ljudskih pesmi KD Jerbas, plesne skupine Lilibu – OŠ Bistrica, mladinske folklorne skupine Karavanke ter kitarskega ansambla Svarun na državna pregledna srečanja.

In številne skupine, ki so svojo kakovost dokazovale na regijskih srečanjih: folklorniki, ljudski pevci in godci, plesalci, člani otroških gledaliških skupin, literati, člani pihalnega orkestra in fotografi – med njimi so tudi pevci skupine Katarince, ki so si pod vodstvom Janje Meglič priborili pravico do nastopa na mednarodnem pevskem tekmovanju Veseli veter! S svojim programom, ki jih bo prihodnje leto popeljal v Moskvo, so se predstavili tudi na slavnostni prireditvi.

Zveza kulturnih organizacij Tržič je do razpisnega roka, 1. oktobra 2018, na svoj naslov prejela 22 predlogov za različna Kurnikova priznanja. Odbor za nagrade je na svoji redni seji, 15. novembra 2019, sprejel sklep, da se značke “Tržiški zmajček”, za 5 ali 10- letno delovanje otrok, ter Kurnikove jubilejne značke, za 10, 20 ali 30- letno delovanje v tržiškem kulturnem ljubiteljstvu podelijo na društvenih prireditvah, Kurnikove plakete, ki jih kot najvišje priznanje za delo v tržiškem ljubiteljstvu podeljujemo že 45 let, pa na današnji prireditvi.

Kurnikove značke in Tržiške zmajčke so prejeli: FLORJAN KOŠIR, ALENKA PERKMAN, TJAŠA KUHAR, TJAŠA MARKIČ, MARJETKA ZUPAN IN DORIS UMBERGER – vsi člani KD Ignacij Hladnik; ZALA FRANTAR MOHAR, SOFIJA SARA KOZJEK, NEJC ROŽIČ, URŠKA ERŽEN in PIJA JAPELJ – člani KD Folklorna skupina Karavanke; PIA DOLENC, NADJA STOJKO PLESNIČAR, KATJA TIŠLER SUŠNIK in URŠKA ŠENK – iz KUD Leyli.

Na slovesnosti je Zveza podelila 3 Kurnikove plakete oz. priznanja za dosežke v tržiškem ljubiteljstvu v preteklih kulturnih sezonah.

BRONASTO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA dolgoletno delo na področju zborovskega petja PREJME mešani pevski zbor ignacij hladnik.

V štiridesetih letih delovanja je Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik iz cerkvenega zbora župnije Tržič zrastel v prepoznaven glasbeni sestav. Izvedel je vrsto odmevnih koncertov, številne ob spremljavi orkestra: Mašo v D duru Antonina Dvoržaka, Božični oratorij Camilla Saint Saensa (izgovorjava: Kamija Sesansa), Mozartov Rekvijem,, The Armed Man in Stabat mater Karla Jenkinsa, Hendlovega Mesija, slovensko kantato Marka Mihevca Naj sije luč, Rekvijem Iverja Kleiva. Zbor dosega odlične ocene in uvrstitve na državna pregledna srečanja. Delo zbora, ki ga vodi zborovodja Tomaž Meglič, odlikuje raznovrstnost repertoarja, saj posegajo tako po sodobnih glasbenih zvrsteh kot po cerkveni glasbi, gregorijanskem koralu in tudi operetah.

SREBNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA IZJEMNE DOSEŽKE V PRETEKLI KULTURNI SEZONI PREJME DANICA MEGLIČ.

Danica Meglič že petnajst let skrbi za garderobo in kostumsko podobo vseh skupin, ki delujejo v Kulturnem društvu Folklorna skupina Karavanke. Njeno delo ne obsega le vzdrževanja folklornih kostumov, pač pa načrtuje tudi izdelavo novih in sooblikuje kostumografijo pri projektih drugih izvajalcev ter sodeluje s Tržiškim muzejem. Bila je ena od ključnih oseb pri snemanju dokumentarnega filma Peče na Slovenskem, ki ga je predvajala tudi RTV Slovenija. Nekajletno uspešno delo na področju kostumografije v Folklorni skupini Karavanke je okronala edina posebna pohvala strokovne komisije za kostumografijo koreografije Od ritma do plesa na državnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku letošnjega junija. Danica Meglič poskrbi, da so njeni kostumi vzorno urejeni pa tudi ustrezno oblečeni, kar kaže na njeno vztrajno delo pri vzgoji mladih folklornikov, ki imajo prav po njeni zaslugi dobro razvit čut do oblačilne dediščine in njenega poustvarjanja.

SREBRNO KURNIKOVO PLAKETO IN LISTINO ZA IZJEMNE DOSEŽKE V PRETEKLI KULTURNI SEZONI PREJME JANJA MEGLIČ.

Janja Meglič je že dve desetletji zaposlena v Podružnični šoli Lom pod Storžičem, kjer se odlikuje tudi kot mentorica na gledališkem in pevskem področju. Leta 2004 je na šoli ustanovila otroški pevski zbor, s katerim se je večkrat uvrstila na regijska pregledna srečanja, dvakrat pa dosegla tudi priznanje na Tekmovanju otroških in mladinskih zborov Gorenjske. Od leta 2017 v okviru Kulturnega društva Zali rovt vodi otroško vokalno skupino Katarince, s katero se je že dvakrat izredno uspešno udeležila mednarodnega festivala za otroke in mladino Veseli veter. Letos so prejeli Veliko nagrado VIII. Festivala ruske pesmi za otroke in mladino, z njo pa tudi certifikat, ki jim omogoča pravico do udeležbe na mednarodnem vokalnem natečaju izvajalcev Veseli veter Isaaka Dunajevskega v Moskvi prihodnje leto.

Prireditev sta povezovala Marina Bohinc in Janez Kikel, obiskovalce pa je nagovoril predsednik Zveze David Ahačič. Povedal je, da ima kultura v Tržiču več kot 700 obrazov posameznikov vseh generacij, ki ustvarjajo sami ali v okviru društev. Tržiška Zveza kulturnih organizacij po zadnjem popisu vključuje 51 sekcij v 19 kulturnih društvih. »Dragoceni obrazi tržiške kulture so tudi nocojšnji nagrajenci. Koliko obrazov se je potilo in veselilo ob letošnjih snovanjih, pripravah, uspešnih projektih, ki so nekatera društva ponesli tudi na regijsko, državno in celo mednarodno raven. Koliko obrazov se je v sto letih delovanja srečevalo v okviru KUD Lom pod Storžičem – nekaj od njih smo jih ujeli tudi na filmski zapis, ki si ga bomo ogledali po podelitvi. Koliko obrazov je v minuli sezoni žarelo ob aplavzih na odrih naše občine? Tudi na Zvezi se trudimo, da številni obrazi, ki so plemenitili tržiško družbo, na ugasnejo v temi spomina – ponosni smo, da smo številne ohranili tudi v monografiji Prisrčen pozdrav iz Tržiča, bogatem sadu večletnega projekta oblikovanja zbirke starih tržiških razglednic in spominov. A ob vseh teh navdušujočih projektih smo se sodelavci Zveze letos zavedli predvsem ene stvari – da noben uspeh ni tako sladek, če ga ne uživajo vsi sodelavci skupaj. V začetku jeseni smo izgubili zvestega sotrudnika in odličnega prijatelja Slavka Bohinca, predsednika KD Kruh Križe in člana IO ZKO. Žar njegovega obraza je morda za človeške oči res ugasnil, a nas naj še naprej ožarja njegov zgled popolnega navdušenja. Takšna strast do ustvarjanja in takšno prijateljstvo med nami sta vredna neskončno več od vseh nagrad.«

Te strasti in prijateljstva je predsednik obiskovalcem zaželel tudi v prihodnji ustvarjalni sezoni.

Foto: Studio Boutique

Pevska skupina Katarince.

Tomaž Meglič, zborovodja Mešanega pevskega zbora Ignacij Hladnik.

Danica Meglič, kostumografinja KD Folklorna skupina Karavanke.

Janja Meglič, zborovodkinja pevske skupine Katarince.

Skupna fotografija nagrajencev (od leve): David Ahačič, predsednik Zveze, Janja Meglič, Danica Meglič in Tomaž Meglič.

Sodelavci pri nastajanju Filmskega portreta o KUD Lom pod Storžičem: Ludvik Soklič, Ivanka Godnov, Nana Peharc in Jože Tišler.

The post Kurnikovi nagrajenci 2019 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

Kurnikovi nagrajenci 2018.

Jubilejno Cankarjevo leto je bilo tudi za tržiške ljubiteljske kulturnike polno izzivov, ustvarjalnosti in uspehov. Med največjimi uspehi naših društev omenimo vsaj uvrstitve Starejše otroške folklorne skupine Karavanke, Godcev KD Jerbas in Plesne skupine Lilibu z Osnovne šole Bistrica na državna pregledna srečanja … In številne skupine, ki so svojo kakovost dokazovale na regijskih srečanjih: folklorniki, ljudski pevci in godci, plesalci, člani otroških gledaliških skupin, literati, člani pihalnega orkestra in fotografi – med njimi tudi Pevke ljudskih pesmi kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke, ki so pod vodstvom Maje Tekavec posnele videospot o tržiški ljudski pesmi Oj, dolinca, ki smo si ga na praznični večer premierno ogledali.

Po podelitvi so se obiskovalci navdušeno prepustili mladim igralcem Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica Šest oseb išče Williama, ki je na letošnjih Vizijah – Festivalu mladinske kulture prejela nagrado za najboljšo predstavo. Izbor predstave je v svojem nagovoru pojasnil tudi predsednik Zveze, David Ahačič:

»Nocojšnji večer je posvečen vam, ki ste leta in leta žrtvovali svoj prosti čas, svojo energijo in pogosto tudi živce, ki ste razvijali svoje talente – predvsem iz strasti po ustvarjanju. Priznajmo si: pristno navdušenje je bilo tisto, ki nas je zmamilo v katerokoli ustvarjalno dejavnost – likovno, gledališko, pevsko, glasbeno, literarno in druge. In če nam bo tega navdušenja kdaj zmanjkalo, bo tudi društvena dejavnost opešala. Zato smo letošnjo prireditev oblikovali nekoliko drugače – po podelitvi priznanj si bomo ogledali gledališko predstavo Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica Šest oseb išče Williama, ki je na letošnjih Vizijah – Festivalu mladinske kulture prejela nagrado za najboljšo predstavo. Gre za odlično gledališko doživetje, ki je v celoti plod domišljije in dela zelo mladih igralcev in njihovih mentoric. Ta predstava je živ dokaz, kako neustavljiv in uspešen je tok idej, ki izvira iz iskrenega in radovednega prijateljskega odnosa. Zato Vam ob ogledu predstave – in ob vstopu v novo sezono – zaželim le: ohranite svoje navdušenje, svoje strasti in svojo prijateljsko povezanost. Tako bomo lahko dosegli povsem nove širjave ustvarjalnega naboja.«

 Tudi Vojteh Kurnik je dobil vlogo v predstavi.

Nagrajenci

Zveza kulturnih organizacij Tržič je do razpisnega roka, 1. oktobra 2018, na svoj naslov prejela 18 predlogov za različna Kurnikova priznanja. Odbor za nagrade je na svoji redni seji, 24. oktobra 2018, sprejel sklep, da se značke “Tržiški zmajček”, za 5 ali 10- letno delovanje otrok, ter Kurnikove jubilejne značke, za 10, 20 ali 30- letno delovanje v tržiškem kulturnem ljubiteljstvu podelijo na društvenih prireditvah, Kurnikove plakete, ki jih kot najvišje priznanje za delo v tržiškem ljubiteljstvu podeljujemo že 45 let, pa na slavnostni prireditvi.

Bronaste Kurnikove značke in modre Tržiške zmajčke so prejeli: SANDRA KAVČIČ, SONJA BEGULIĆ, SARA BOJIĆ, TAMARA BOROJEVIĆ, STANA PETKOVIĆ, IRIS ZAVELCINA in STELA POLJANŠEK – vse članice KUD Leyli. Anej Hervol je prejel rdečega zmajčka, Brigita Česen pa bronasto Kurnikovo značko – oba sta člana Kulturnega društva Folklorna skupina Karavanke, JOSIPA ERLEC pa bronasto Kurnikovo značko za več kot 20-letno zborovsko prepevanje.

Na Ta veseli dan kulture je bilo podeljenih sedem Kurnikovih plaket oz. priznanj za dosežke v tržiškem ljubiteljstvu v preteklih kulturnih sezonah.

Za življenjsko delo na področju kulturne ustvarjalnosti v Tržiču na predlog Tržiškega muzeja prejme VENČESLAV (VENO) DOLENC zlato Kurnikovo plaketo.

Veno Dolenc že desetletja nagovarja svet skozi umetnost v najširšem smislu: z glasbo, sliko in poezijo. Visoko ceni vsako umetniško izkušnjo, ki mu jo ponuja življenje, in to ga zaznamuje kot pesnika, glasbenika, slikarja, grafika in ilustratorja. Še kot študent na pedagoški fakulteti konec 60. let se je samostojno predstavljal kot slikar nadrealistične usmeritve, s pomočjo njenih elementov je vstopal v simboliko sveta onkraj vidne resničnosti, kar dodobra opredeljuje vso njegovo umetnost. Svojo likovno umetnost je predstavil na številnih samostojnih razstavah, nazadnje letos na pregledni razstavi ilustracij v paviljonu NOB v Tržiču. Za začetek vzpona njegove glasbene kariere lahko štejemo leto 1976, ko je skupaj z Melito Osojnik ustanovil akustično skupino Sedmina. Ta je v času delovanja veljala za eno najuspešnejših slovenskih akustičnih vokalnih skupin. Kasneje je sodeloval s pevko Klariso Jovanović, poskrbel pa je za tudi izdajo nekaj zgoščenk. V svojih pesmih nam Veno Dolenc izpoveduje zgodbo sodobnega intelektualca, ki se prebija skozi svet in čas, v kakršnega je bil čisto naključno vržen, vendar se vseskozi zaveda, kot je zapisal dr. Tone Pretnar, da ta svet in ta čas nista šele od danes.

Za dosežke treh skupin znotraj društva Kulturno društvo Folklorna skupina KARAVANKE prejme srebrno Kurnikovo plaketo.

Ob predsednici društva Saši Meglič stojita Kora Kramar in Pija Japelj.

Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke nagrado prejme za uspehe treh sekcij, Pevcev ljudskih pesmi, ki jih vodi Pija Japelj, Pevk ljudskih pesmi, ki jih vodi Maja Tekavec, in Starejše otroške folklorne skupine, ki jo vodita Saša Meglič in Pija Japelj. Pevci ljudskih pesmi ohranjajo način petja, ki je bil znan v preteklosti, a se hkrati lotevajo tudi sodobnih pristopov k poustvarjanju naše pevske dediščine. Z ljudskimi pesmimi predstavljajo življenje in čustvovanje slovenskega človeka v preteklosti, saj se zavedajo, da se ravno v duhovnem ljudskem izročilu najizraziteje kažejo posebnosti naše kulture in načina življenja. V minuli sezoni sta obe pevski skupini dosegli najvišji, to je državni nivo kakovosti. Enak nivo je dosegla tudi Starejša otroška folklorna skupina in se uvrstila na državno srečanje folklornih skupin v Majšperku, kjer je za točko Štumfə s ta uscane gase prejela zlato priznanje s pohvalo za najboljšo izvedbo v celoti. Skupina je z mentorico pripravila tudi zgoščenko o metodiki učenja valčka in polke, ki bo služila kot strokovno izobraževalno gradivo vodjem folklornih skupin.

Za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi na predlog Društva upokojencev TRŽIČ bronasto Kurnikovo plaketo prejme STANE BITEŽNIK.

Stane Bitežnik se že od mladosti ukvarja z glasbo tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Pred desetletji je sodeloval pri ustanovitvi ansambla Sedmina, v istem obdobju je bil tudi pobudnik in ustanovitelj Glasbene mladine v Tržiču. Leta 1994 je ustanovil kitarski ansambel Svarun, ki je ena izmed najbolj kakovostnih skupin na področju komorne kitarske glasbe. Vodi tudi istoimensko glasbeno šolo, kjer med drugim poučuje slovenske ljudske instrumente, citre. Stane Bitežnik je več kot desetletje umetniški vodja moškega in ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Tržič. Zbora gojita slovensko ljudsko pesem, še posebno pristno je sodelovanje s priznanim tržiškim glasbenikom Francijem Šarabonom, ki je nekdaj vodil moški zbor. Na letošnji reviji pevskih zborov Gorenjski upokojenci pojejo je z mešanim pevskim zborom društva zasedel prvo mesto med mešanimi pevskimi zbori.

Za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi na predlog Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Tržič bronasto Kurnikovo plaketo prejme FRANCKA GLOBOČNIK.

F

Frančiška Globočnik, rojena v Hajdošah pri Ptuju, se je v Tržič preselila po upokojitvi in moževi smrti leta 2002 ter se kmalu vključila v lokalno kulturno dejavnost na likovnem področju. Udeležila se je nekaj tečajev in se kot tajnica leta 2009 pridružila novoustanovljenemu Kulturnemu društvu tržiških likovnikov. Leto kasneje je prevzela naloge predsednice, ki jih opravlja še danes. Veliko truda je vložila v iskanje ustreznega prostora za društvene dejavnosti in razstave ter do obnove oživljala razstavni prostor Paviljona NOB. Francka Globočnik kaže izjemno domišljijo pri oblikovanju projektov in iskanju sodelavcev, redno pripravlja dobrodelne prireditve in izmenjave, tudi mednarodne. Posebno mesto med projekti društva imajo vsakoletna likovna delavnica extempore in v zadnjih letih tematske razstave: Tržiški velikani, Alpsko cvetje v očeh slikarja in pesnika, Tržiške pripovedi v sliki in besedi. Franckine zagnanost, neuničljiva energija in srčnost so nalezljive, kar dokazuje tudi številčnost njenih sodelavcev.

Za dolgoletno delo na področju otroške zborovske dejavnosti na predlog Podružnične osnovne šole Podljubelj bronasto Kurnikovo plaketo prejme URŠKA FRELIH MEGLIČ.

Urška Frelih Meglič, profesorica razrednega pouka, zgodovine in geografije, je od leta 2005 zaposlena na Podružnični osnovni šoli Podljubelj. Že kot učiteljica v podaljšanem bivanju je redno pripravljala pevske vaje za vse učence šole. Orala je ledino na pevskem področju, saj v podružnični šoli do tedaj niso imeli organiziranega pevskega zbora. Da bi omogočila večji napredek zbora, je kasneje vanj vključila le izbrane pevce, za ostale, učence 1. in 2. razreda, pa pripravila pevske urice. Tako še vedno vsem podljubeljskim otrokom omogoča stik z glasbeno ustvarjalnostjo in zborovskim petjem, napredek v kakovosti zbora pa se kaže tudi v doseganju regijskega nivoja na preglednih srečanjih otroških pevskih zborov. Njena naklonjenost zborovskemu petju, vztrajnost in želja po kvalitetnem napredku so zaznamovale tako šolsko okolje kot tudi družabno vaško življenje, saj zbor obogati številne prireditve v Podljubelju.

Na predlog Združenja vojaških gornikov Slovenije za uspešno delo na področju zborovskega petja bronasto Kurnikovo plaketo prejme Moški pevski zbor GORŠČAKI.

Priznanje je prevzel vodja zbora Stane Sova.

Moški pevski zbor Gorščaki, ki ga vodita Stane Sova in umetniški vodja Jože Tišler, deluje v okviru Združenja vojaških gornikov Slovenije, a hkrati je to tudi tržiški zbor – pevci prihajajo iz Tržiča in njegove okolice in tudi vaje imajo v naši občini, namreč v bistriškem župnišču. Zbor je bil ustanovljen leta 2008 in odtlej nastopa na številnih prireditvah, zlasti vojaških in planinskih slovesnostih. Slovensko pesem in tradicijo moškega zborovskega petja so večkrat predstavili tudi onkraj meja naše domovine. V pomenljivem repertoarju vojaških, domoljubnih, gorniških in tudi ljubezenskih pesmi lahko prepoznamo zgled narodnega ponosa in spoštovanja slovenskega kulturnega izročila, hkrati pa tudi sporočilo prizadevanja za mir in rodovitno sožitje med ljudmi. To je sporočilo, ki ga v sodobnem svetu še kako zelo potrebujemo.

Zveza kulturnih organizacij Tržič na predlog Knjižnice dr. Toneta Pretnarja in Jožice Koder posebno Kurnikovo priznanje za avtorsko delo na področju otroške knjige ter ohranjanje in promocijo lokalne kulturne dediščine podeljuje TANJI AHAČIČ.

Tanja Ahačič je upokojena predmetna učiteljica slovenščine, ki v zadnjem času na področju ljubiteljske kulture deluje predvsem kot pisateljica in sodelavka pri dejavnostih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ter Društva upokojencev Tržič. V slednjem predseduje kulturni komisiji, v okviru katere je več let pripravljala srečanja tržiških literatov upokojencev – Besedarije. Z uspehom se je udeleževala številnih literarnih natečajev po Sloveniji. Sodeluje v projektih Knjižnice dr. Toneta Pretnarja S knjigo do znanja in branja ter Slikanico vsakemu prvošolcu v občini Tržič. Cilj omenjenih programov je v lokalnem okolju pri učencih prve triade povečati veselje do branja, razvijati bralne veščine in negovati stike med otroki, knjižnico in ustvarjalci literarnih del. Je avtorica štirih zgodb za otroke, v katerih spretno preigrava tudi motive lokalne kulturne dediščine: Desetnica, Besednica, Popotnica in Šentanček.

Utrinki s predstave.

Foto: Urban Meglič, Vili Vogelnik

Izvedbo prireditve so omogočili:

Zveza kulturnih organizacij Tržič, OI JSKD Tržič, Občina Tržič

Sponzor prireditve: Rotary klub Tržič – Naklo

The post Ta veseli dan kulture in Kurnikovi nagrajenci 2018 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

MARIJA BOHINJEC

Za dosežen uspeh na gledališkem področju v sezoni 2016/2017 s predstavo Alenke Goljevšček Zakaj avto zjutraj noče vžgati ter za strokovno in mentorsko delo v gledališkem krožku na OŠ Bistrica

Srebrna plaketa:

Anton Janša

Za izdajo SMS poezije z naslovom BREZ ZAMERE ter udeležbo na 2. srečanju slovenskih aforistov

Srebrna plaketa:

KUD AMPUS

Za skulpturo Tržiškega zmaja

Srebrna plaketa:

KD JERBAS

Za projekt Od zibelke do groba ter za dosežen uspeh na področju ohranjanja ljudskega petja in godčevstva v sezoni 2016/2017

The post Kurnikova priznanja 2017 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

HELENA AHAČIČ

Za dolgoletno strokovno in mentorsko delo na področju ljubiteljske kulture na POŠ Podljubelj

Bronasta plaketa:

DAVID AHAČIČ

Za delo na področju ljubiteljske kulture v zadnjih nekaj letih

Posebno priznanje:

KD FS KARAVANKE Tržič

Za 50-letno strokovno delovanje na folklornem področju

The post Kurnikova priznanja 2016 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

JOŽICA KODER

Za življenjsko delo na področju tržiške kulture

Srebrna plaketa:

SANJA VOGLAR

Za dosežene uspehe na plesnem področju

v kulturni sezoni 2014/2015

Srebrna plaketa:

MAJA TEKAVEC

Za dosežene uspehe na folklornem področju v kulturni sezoni 2014/2015

Srebrna plaketa:

KUD LEYLI – mladinska skupina

Za dosežene uspehe na plesnem področju

v kulturni sezoni 2014/2015

Bronasta plaketa:

LJUDSKA UNIVERZA TRŽIČ

Za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo na področju (ljubiteljske) kulture

The post Kurnikova priznanja 2015 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

MePZ IGNACIJ HLADNIK

Za dosežene uspehe v kulturni sezoni 2013/2014

Srebrna plaketa:

KD FS KARAVANKE TRŽIČ

Za dosežene uspehe v kulturni sezoni 2013/2014

Srebrna plaketa:

KD JERBAS TRŽIČ

Za dosežene uspehe v kulturni sezoni 2013/2014

Bronasta plaketa:

TOMAŽ MEGLIČ

Za dolgoletno uspešno in strokovno vodenje vs Carniolica in MePZ pri KD Ignacij Hladnik

Posebno priznanje:

STANISLAV PESJAK

Za publicistično delo

The post Kurnikova priznanja 2014 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.

TEATER 8.B OŠ BISTRICA,

mentor MARIJA BOHINJEC

Za dosežene uspehe v kulturni sezoni 2012/2013

Srebrna plaketa:

starejša otroška FS KARAVANKE, mentor SAŠA MEGLIČ

Za dosežene uspehe v kulturni sezoni 2012/2013

Posebno priznanje:

MARINA BOHINC

Za 50-letno delo v tržiškem kulturnem ljubiteljstvu

Posebno priznanje:

JANEZ SLAPAR TEMŠAK

Za dolgoletno delo v tržiškem kulturnem ljubiteljstvu

Posebno priznanje:

FRANCI PODLIPNIK

Za dolgoletno uspešno in strokovno vodenje Pihalnega orkestra Tržič

Posebno priznanje:

MARIJA IN MIHAEL PETEK

Za dolgoletno publicistično, izobraževalno in vzgojno delo pri raziskovanju, ohranjanju in oživljanju tržiške pretekle in polpretekle zgodovine

The post Kurnikova priznanja 2013 appeared first on Zveza kulturnih organizacij Tržič.