KULTURNO DRUŠTVO TRŽIŠKIH LIKOVNIKOV - Zveza kulturnih organizacij Tržič
624
portfolio_page-template-default,single,single-portfolio_page,postid-624,bridge-core-2.2.7,qode-social-login-1.0,qode-news-1.0,qode-quick-links-1.0,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,side_area_uncovered_from_content,footer_responsive_adv,qode-child-theme-ver-,qode-theme-ver-21.4,qode-theme-bridge,wpb-js-composer js-comp-ver-6.2.0,vc_responsive

KULTURNO DRUŠTVO TRŽIŠKIH LIKOVNIKOV

predsednica: Francka Globočnik

umetniški vodja: Nikolaj Mašukov

Naslov: Balos 4, 4290 Tržič

Po dolgih letih se je decembra 2009 obnovitev likovnega ustvarjanja začela na Ljudski univerzi Tržič. Po več likovnih tečajih na Ljudski univerzi, se je pokazala potreba , da se ustanovi društvo likovnikov z začrtanim programom, statutom in pravili delovanja. Prvi predsednik je bil Matej Sitar, ki je po letu dni delo predal dotedanji tajnici Francki Globočnik. Izdelali smo program društva nenazadnje, tudi na osnovi izkušenj dosedanje likovne dejavnosti v Tržiču. Mednje sodijo likovni tečaji, razna dodatna izobraževanja, srečanja, slikarske kolonije, ex-tempore in razstavna dejavnost.

 

ZGODOVINA SLIKARSTVA V TRŽIČU

Začetki amaterskega slikarstva v Tržiču so vezani na Delavsko univerzo Tržič, ko je bil tam direktor akad. slikar Milan Batista iz Kranja (1959-60). Poleg vodenja izobraževanja je likovno opremljal javne prostore v Tržiču (Dom po Storžičem, sejna soba občine Tržič, opremljanje tržiškega Vestnika in drugih knjižnih ilustracij). Začel je z likovnim učenjem nadarjenih risarjev v Tržiču – kasneje akademskih slikarjev Jožeta Megliča in Vilija Jakopina, Vena Dolenca, Nikolaja Ahačiča ter drugih. Začele so se tudi prve razstave na Delavski univerzi Tržič in v avli Zgornje Kajže (danes Tržiški muzej). Do leta 1969, ko je začelo delovati razstavišče paviljona NOB, se je v Tržiču v okviru Batistovega krožka zbiralo že nad 15 likovnikov – samoukov ali študentov likovnih smeri. Ti so od odprtja razstavišča ob vsakokratnem občinskem prazniku, tedaj 5. avgusta, pripravili likovno razstavo Tržiški slikarji. Organizacija razstave je bila v pristojnosti ZKI (zveza kulturnih institucij) Tržič, oziroma tržiške Galerije, ki je imela nalogo postaviti razstavo s poprejšnjo selekcijo prispelih del.

Hkrati z vsakoletno razstavo likovnikov – amaterjev je tekla rdeča nit razstav osnovnih šol pod vodstvom njihovih likovnih mentorjev. Izmenjavale so se vse tri OŠ (OŠ heroja Bračiča Bistrica, OŠ heroja Grajzerja Tržič in OŠ Kokrškega odreda Križe). Mentorji teh šol so bili akademski umetniki Kamilo Legat, Vinko Ribnikar, David Premrl, Štefan Simonič in Herman Gvardjančič, kasneje pa tudi mentorji – likovniki Dragica Arnež Štalec, Brane Povalej in drugi. Ti so z vsakoletno izmenjalno razstavo predstavili likovno sezono in očrtali program. Tako se je oblikovalo močno zaledje likovnih talentov, ki so se kasneje vključili v DTL – amaterjev.

Takratno društvo je bilo osnovano 13. oktobra 1983 na pobudo pokojnega slikarja Jake Kepica. Na ustanovitvenem sestanku se je zbralo 33 likovnikov. Zbrali so program in pravila delovanja društva. Kot prve naloge so si zadali: izvedbo likovnega tečaja, organizacijo slikarskega srečanja, izmenjava razstav in vsakoletni Ex-tempore Tržič.

Prvo slikarsko srečanje je bilo v Lomu in so ga posneli tudi v odmevnem filmu MALARJI GREDO. Domači slikarji in gostje od drugod so poslikali ves Lom, se srečevali z njihovimi motivi in spoznali kraj.

Vsakoletni ex-tempore je bil zajeten organizacijski podvig Jake Kepica. Obiskal je vse delovne organizacije, pridobil materialna sredstva, organiziral razstavišče in oblikoval načela izbora najboljših del. Tako se je sčasoma oblikovala nekakšna javna likovna zbirka, katerih dela so na Občini Tržič in podjetjih BPT, Oblačila Novost, Peko, Tiko ter Tokos. Tržiški ex-tempore, prvi je imel čez 100 razstavljavcev, se je vsako leto uvrščal ob bok piranskemu in novomeškemu ex-tempore. Zaradi usihanja donatorskih sredstev je leta 1989 ugasnil.

Likovni tečaj v Cankarjevem domu (zaodrski prostori) je potekal ob pomoči ZKO Tržič. Udeležilo se ga je več kot 20 likovnega znanja željnih novincev. Predavali so ogledni ak. mentorji od doma in drugod (Vinko Ribnikar, Kamilo Legat, Dušan Premrl, Jože Meglič in grafik Ernest Krnaič).

DTL je organiziralo tudi izmenjalne razstave v pobratenih občinah Repentabor, Ludbreg, Zaječar in prijateljskih mestih Karlovac, Ulak in Bilčovs.

Kljub zamrtju društva okoli leta 2000 je vsako leto Galerija Tržič organizirala nekakšno pregledno razstavo v občinskem merilu, začeli pa so se vključevati v gorenjske likovne pregledne razstave, nekoč po principu gostovanja občinskih razstavišč, zadnja leta pa v kamniški galeriji Veronika. Od leta 1977 se je poleg razstavišča NOB odprla še možnost razstavljanja v zgornjih prostorih Kurnikove hiše. Že od začetne razstave naprej je bila usmeritev razstav taka, da so v njej dobili priložnost mladi, še neuveljavljeni umetniki.

Kljub večkratnim poskusom oživitve nekdanjega DTL amaterjev se to ni zgodilo. Vzrok je bil osip nekdanjega članstva in tudi motor društva, Jaka Kepic, je usodno zbolel. Po dolgih letih, v decembru leta 2009, se je kot po naključju obnovitev likovnega ustvarjanja začela zopet na Ljudski univerzi Tržič (nekdaj Delavska univerza).